Zakonito dedovanje nastopi po Zakonu o dedovanju, oziroma za specialne primere po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev ali Zakonu o denacionalizaciji, vedno, ko zapustnik umre brez oporoke in tako ne določi, kako naj se njegovo premoženje po njegovi smrti razdeli.
Dedovanje in nujni delež
PRVI DEDNI RED
V prvem dednem redu pokojnikovo zapuščino dedujejo njegovi otroci in njegov zakonec.
DRUGI DEDNI RED
V drugem dednem redu zapuščino pokojnika, ki ni zapustil potomcev, dedujejo njegovi starši in njegov zakonec ter njihovi potomci po vstopni pravici (bratje, sestre zapustnika).
TRETJ DEDNI RED
V tretjem dednem redu zapuščino pokojnika, ki ni zapustil ne potomcev ne staršev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca in ne zakonca, dedujejo njegovi dedi in babice in njihovi potomci po vstopni pravici.
NUJNI DEDIČI
Nujni dediči so zakoniti dediči, če so upravičeni dedovati po zakonu in če svoj nujni delež uveljavljajo na zapuščinski obravnavi. Nujni dediči so: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Dedki in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.